Z odločitvijo, da se spremeni Zakon o socialnem varstvu (v
nadaljevanju ZSV) in se poskusi prenoviti centre za socialno delo (v
nadaljevanju CSD), so se na MDDSZ lotili zelo pomembne naloge. Ustanovitev
centralne enote kot razvojnega in akcijsko raziskovalnega telesa je nekaj, kar nujno
potrebujemo v socialnem varstvu za uvajanje sprememb in preizkušanje novih
metod in inovacij. Prav tako smo lahko optimistični, ker predlagatelj predlaga
fleksibilnejši delovni čas na CSD-jih, saj pomeni stvarno upoštevanje potreb
uporabnikov in približevanje njim. S predlagateljem se strinjamo, da so
spremembe v socialnem varstvu in na CSD-jih nujne, a hkrati obžalujemo, da je
predlog sprememb premalo vsebinski: ne govori o prenovi dela na CSD-jih preveč
pozornosti posveča reorganizaciji oziroma spremembi organizacijske sheme mreže
CSD-jev in hiti s spremembami, ne da bi prej v razpravo vključil vse deležnike,
še zlasti uporabnike, kar je v nasprotju z enim od temeljnih načel sodobnega
socialnega dela.
Hitenje ali predvsem preudarnost
Namen uvodnega besedila k predlogom spremembe Zakona o
socialnem varstvu je, da bralca prepriča o nujnosti reorganizacije centrov za
socialno delo in da mešanico strokovnih in organizacijskih argumentov utemelji potrebo
po novi organizacijski shemi CSD. Pa vendarle bralcu
ostane vtis, da v pripravi sprememb nismo dovolj dobro raziskali, kakšne
spremembe potrebujemo za boljše delovanje CSD. To se kaže v posplošenih izjavah
in pomanjkanju argumentacije tako tega, kako bodo predvidene spremembe
izboljšale delo CSD in strokovnih delavcev, kakor tudi kakšni bodo novi
specializirani profili, zakaj jih potrebujemo in, kako bodo za uporabnike izboljšali
storitve CSD.
Reorganizacija da, a ne brez vsebine
Za dobro pripravo in izvedbo reorganizacije bi bilo najprej treba
narediti oceno stanja na terenu in, skupaj z ljudmi, zaposlenimi in uporabniki
CSD-jev, ugotoviti, katere spremembe so potrebne. Za učinkovito prenovo CSD ni
namreč dovolj, da se posvetujemo zgolj z direktorji CSD-jev in izbranimi
predstavniki stroke. Le ocena, ki vključuje vse deležnike, je lahko podlaga za
skupno pripravo vizije razvoja CSD, načrtovanje prenove in pripravo akcijskega
načrta reorganizacije.
Logika, ki jo je pripravljavec sprememb zakona ubral, pa je
ravno obratna. Najprej je pripravil novo organizacijsko shemo, potem pa
predvideva, da bodo vsebinske spremembe sledile v prihodnosti. Težko si
predstavljamo, da bi bila reorganizacija učinkovita brez jasne vizije delovanja
CSD, načrtnega izobraževanja in uvajanja novih metod dela. Tudi če bi se
strinjali z novo mrežo CSD, ta brez spremljajočih procesov nikakor ne more
prinesti sprememb, ki jih predlagatelj navaja v uvodnem besedilu k spremembam
zakona.
Zastarelost pristopa ali upoštevanje spoznanj stroke
Uvodno besedilo mestoma kaže na zastarelo razumevanje
socialnega dela in socialnega varstva. V prvi vrsti predlagatelj sprememb
poimenuje metode socialnega dela zastarelo, in sicer omenja predvsem »delo s
posameznikom, skupino in svetovanje«. Svetovanje je le manjši del socialnega
dela in socialnega varstva, kakovostne storitve so usmerjene v skupnost,
terensko delo in resnično sodelovanje z uporabniki. Predlagatelj uporablja
poimenovanje metod socialnega dela, kot smo jih uporabljali v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja, povsem pa zanemari razvoj številnih metod in praks, ki smo
jo na področju socialnega dela razvili v zadnjih 25 letih (osebni projekti pomoči, delovni odnos,
zagovorništvo, analiza tveganja, itn.).
Predlagatelj postavi kot eno izmed načel reorganizacije tudi
dostopnost storitev in pravi, da bo to dosegel s popoldanskim delovnim časom.
Fleksibilni delovni čas je gotovo nuja učinkovitega zagotavljanja storitev,
vendar je ob temu potrebno dodati tudi sodobne metode socialnega dela, kakor so
krepitev dela v skupnosti, osebno načrtovanje in koordiniranje in omogočanje
dostopa do sredstev.
Brez sodobnega razumevanja socialnega dela in sodobnih metod
socialnega dela, se ne bosta povečali niti kakovost dela niti dostopnost
storitev. Tako razumevanje socialnega dela in socialnega varstva bi moralo
vsebovati tudi uvodno besedilo k spremembam zakona o socialnem varstvu.
Predlagana nova organizacijska shema naj bi omogočala večjo
dostopnost storitev in izboljšala storitve za uporabnike socialnega varstva.
Kljub nameri omogočanja večje dostopnosti, v besedilu zasledimo številne
rešitve, ki bi utegnile CSD-je prej odtujiti od ljudi kot povečati njihovo
dostopnost.
Premalo dela v skupnosti
Uvodno besedilo ugotavlja, da je poznavanje med uporabniki
in strokovnimi delavci slaba lastnost trenutnih CSD. Lahko bi ugotovitev
oblikovali v nasprotno smer, da je nujno izboljšati poznavanje in sodelovanje
med uporabniki in strokovnimi delavci. CSD-ji namreč morajo dobro poznati
življenja svojih uporabnikov, da lahko z njimi delajo, vzpostavljati morajo
osebne delovne odnose, tako bodo tudi v situacijah, ko morajo odločati o
njihovem življenju, lažje, bolj strokovno in suvereno sprejemali odločitve.
Prav tako predlagana reorganizacija predvideva regijske, specializirane
strokovnjake, vendar nas lahko skrbi, da bodo ti, zaradi regijskega delovanja
bolj odmaknjeni od ljudi in tako lažje sprejemali odločitve na bolj tehničen in
arbitraren način.
Bolj kot ustanavljanje novih regijskih centrov za socialno
delo bi se morala reorganizacija CSD ukvarjati z vprašanjem tega, kako okrepiti
sodelovanje CSD z lokalno skupnostjo in uporabniki. Ponovno bi morali obuditi
znanja, ki jih strokovni delavci imajo s povezovanjem in delom v skupnosti ter
jih dopolniti z novimi pristopi k krepitvi skupnosti.
Predlagatelj predlaga novo shemo organizacije CSD s
centralno razvojno enoto. Vsebina dela vseh novih enot, pa ni jasna in naj bi
se oblikovala sčasoma, v prihodnosti. Vprašanje je, če nimamo vsebine, kako naj
vemo, da je taka organizacijska shema najbolj primerna. Bolj je smiselno
prilagajati organizacijsko shemo vsebini kakor obratno.
Zato je nujno najprej preveriti, katera znanja je treba okrepiti
na centrih za socialno delo, kakšne profile potrebujemo in katere metode dela
so najbolj primerne. Znanje, ki ga potrebujejo strokovni delavci, se mora
odzvati na družbene spremembe in ga moramo dialoško razvijati tako v teoriji
kot praksi. Šele na podlagi ocene
potrebnih znanj in kompetenc, bi bilo treba pripraviti strategijo izobraževanja
za vse kadre na CSD-jih, začenši z vodstvenimi. Hkrati s pripravo strategije
izobraževanja bi kazalo ponovno preveriti, kateri profili so v času študija
pridobili ustrezne kompetence za delo v socialnem varstvu.
Predlagatelj sprememb prav tako popolnoma zanemari nujo po
okrepitvi terenskega dela in dela v skupnosti na CSD-jih. Še posebej v luči
drugih sprememb v socialnem varstvu, kot so vzpostavljanje dolgotrajne oskrbe
in dezinstitucionalizacije, se bodo CSD-ji morali bolj povezati s skupnostjo in
razviti več terenskega dela. Ravno terensko
in akcijsko delo v skupnosti bi moralo biti steber reorganizacije CSD. Z
njegovim razvojem bi lahko dosegli tudi ostale cilje, ki jih predlagatelj
našteva.
Eksperiment na celotni populaciji ali pilot v eni regiji
Z novim predlogom sprememb ZSV se MDDSZ ponovno loteva
velikih sprememb v socialnem varstvu brez, da bi predlog sprememb najprej
preizkusili. Reorganizacijo CSD bodo z zakonsko ureditvijo preizkusili na ravni
celotne države. Podobno kot se je pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, se
MDDSZ loteva eksperimenta na celotni populaciji.
Ker je reorganizacija CSD izredno pomemben proces, ki bo vplival
na življenja številnih prebivalcev Slovenije, se ga moramo lotiti odločno, a
previdno. Iz več razlogov (strokovnih, organizacijskih, finančnih in drugih) bi
bilo smiselno reorganizacijo sprva preizkusiti v eni regiji, torej pilotno preveriti,
katere predlagane spremembe delujejo in so kot take upravičene in katere ne. Na
podlagi te izkušnje pa bi lahko načrtovali reorganizacijo tudi v drugih regijah
v Sloveniji. Morda bi bilo tudi smiselno postopno vključevati regije v
reorganizacijo.
Predlogi ožjega kroga izbrancev ali širša razprava vseh deležnikov
Četudi imamo tako znanstveniki kot praktiki v večji meri
občutek, da smo bili izključeni iz diskusije o reorganizaciji CSD do zadnjega
trenutka, ko je bilo potrebno predati pripombe na predlagane spremembe, nikakor
ne gre spregledati dejstva, da uporabniki storitev CSD-jev niso bili vključeni niti
v zadnje diskusije, kar je v nasprotju s sodobnimi pristopi socialnega dela.
Če želimo res približati delovanje CSD uporabnikom in zagotoviti kakovostne storitve po njihovi
meri, potem je nujno, da se jih vključi že v načrtovanje reorganizacije in
pripravo sprememb zakona. MDDSZ bi moralo nemudoma ustanoviti uporabniški svet,
ki bo sodeloval pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji reorganizacije.
Poziv in predlog
Kljub temu da se spodaj podpisani zavedamo nuje po
prenovi socialnega varstva na sploh in
pomembnosti projekta prenove CSD, MDDSZ predlagamo, da upočasni postopek
spremembe zakonodaje in se zadeve loti bolj strokovno, akcijsko raziskovalno in
načrtno z vključevanjem vseh deležnikov, predvsem pa uporabnikov. To pomeni, da
mora MDDSZ narediti korak nazaj in dovoliti, da se najprej preuči stanje na
terenu, nato pa skupaj z vsemi deležniki oblikuje vsebino prenove CSD. Preden
spremembe v celoti zaživijo, pa omogočiti, da se jih preveri pilotno ter pred
uvajanjem po celotni državi ustrezno strokovno uskladi in prilagodi.
Konkretno torej predlagamo, da pred zakonsko ureditvijo
prenove CSD, MDDSZ naredi spodnje:
- Opravi raziskavo, ki bo ocenila potrebne sprememb na CSD-jih.
- Priprava vizije in strategije razvoja CSD z akcijskim načrtom.
- Izvedba pilotnega projekta prenove CSD.
- Priprava strategije izobraževanja strokovnih delavcev na CSD.
Andreja Rafaelič, Sonja Bezjak, Simon Čolnar, Vlado Dimovski, Katarina Ficko, Vito Flaker, Vera Grebenc, Simona Ratajc, Amra Šabić, Anja Tekavčič, Mojca Urek, Nina Žitek
