18. APRIL
Vrnili smo se v ustanovo in že takoj na
vhodu nas je pričakal Suljo, ki nam je ponudil burek in kruh, s katerim nas je
zalagal že prejšnji obisk in skrbel za naša polna usta. Samo stopili smo skozi
vhodna vrata ob katerih je še vedno
napačen napis Dom za psihički bolesne osobe Turnić, čeprav je zdaj to samo še
Dom za odrasle osebe Turnić. Vsi so nas
pričakali z nasmehi in objemi, Suljo je poleg bureka prispeval tudi strastne
poljube po katerih smo bili vsi mokri. Odpravili smo se do petega nadstropja in
med potjo skoraj izdihnili, da bi šli pozdravit še ostale uporabnike. Haso je
Andreji po dolgo pričakovanem snidenju
zopet strastno padel v objem in ...
Tudi Zarjino in Tinino snidenje je bilo nepozabno, saj je Zarja svoje »sonce« opazila že takoj
ob vhodu in čudežno brez pomoči shodila in jo objela. Zarji in Tini se je z objemom za trenutek
zaustavil svet, ostalim pa se je ta trenutek vtisnil v spomin še za nekaj časa.
Milovoj je razveselil tudi Teo z njegovo sliko, ki jo je naslikal medtem ko smo
se mi v Sloveniji pridno pripravljali na drugi prihod v dom Turnić. Pričakalo
nas je tudi osebje, kateremu se je omehčalo srce, saj so nas pustili spati na
tleh v kleti in ne zunaj v šotoru. Hitro smo prinesli vse svoje stvari in
darila za uporabnike ter se namestili v nov dom za tri tedne. Prostor se je hitro napolnil s stvarmi in
svežo novo energijo mladih in prijetnih študentov, ki jih v tem domu pogosto
manjka. Pripravili smo se za skupščino, ki je sledila čez nekaj minut.
Ko smo prispeli v prostor za druženje je bilo bore malo
ljudi, ampak so se čez čas nabrali, saj jih je zanimalo kaj se bomo tokrat
pogovarjali na skupščini. Dali so nam par predlogov kaj bi lahko počeli v teh
treh tednih, eden izmed njih je bil tudi odprava kurjega očesa, saj uporabnica
v poletnih večerih težko pleše s svojim partnerjem Romanom. Po uspešno končanem
sestanku smo se še malo družili in igrali družabne igre.
Zvečer smo imeli produktiven sestanek.
19. APRIL
Po zajtrku smo se razdelili v pare in smo se odpravili
naredit z uporabniki intervjuje za normalizacijo. Izbira ljudi je bila
naključna. Intervjuji so bili načeloma dokaj dolgi in zelo zanimivi. Vprašanja
so bila na temo življenja v domu, npr.: kakšna so odstopanja od življenja v
zasebnem stanovanju, odnosi z prebivalci doma in osebjem, razlike v takih
odnosih, integriranost v skupnost ipd. Pogovarjali smo se tudi o problemu
intime v domu kjer življenje bolj ali manj vedno poteka pred očmi ostalih
stanovalcev in zaposlenih.
Pri opravljanju intervjujev z uporabniki se nas je veliko
soočilo z težavami jezika ter hitro menjanjem tem pogovora. Bila je dobra
izkušnja, saj so nam uporabniki radi povedali o življenju v domu tudi z upanjem, da bo s tem bolj slišan
njihov glas.
Po kosilu smo imeli računalniško delavnico na kateri so se
imeli uporabniki, ki se zanimajo za delo z računalnikom priložnost naučiti, kar
si želijo. Sicer je trajalo zelo dolgo,
da so že premaknili miško iz enega konca ekrana na drug konec, vendar se je
potrpežljivost poplačala. Naučili so se kako prižgati računalnik, narediti
Facebook račun in Google račun ter tako naprej. Katra je tako od Ivane dobila prvi
mail in sta se dogovorili, da se bosta dopisovali preko maila...čeprav sta po
cele dneve skupaj. Računalniška delavnica je bila precejšen izziv za študente.
Ostali uporabniki so imeli medtem tudi vaje za prihajajoči
dogodek, ki ga organizirajo naslednji teden – Domo song. Vsi, ki so želeli, so
lahko ob spremljavi kitare zapeli svojo pesem. Študentje smo se v času prvega
obiska že naučili skorajda vseh pesmi, ker smo jih tolikokrat slišali, da smo
se lahko tudi priključili pri petju. Najglasnejše petje je bilo pa seveda pri
pesmi Đurđevdan. Vzdušje je bilo zelo pozitivno, uporabniki se še kar niso
naveličali petja, nekateri študentje pa smo bili proti koncu že močno potrebni
počitka.
Zvečer smo študentje zopet imeli refleksijo celotnega dne ter
se pogovarjali o organizaciji naslednjega tedna. Sestavili smo razpored
različnih dogodkov od tega smo uporabili tudi predloge uporabnikov, ki so jih
podali prejšnji dan na skupščini (izlet v Trsat, obisk bazenov in obisk
ustanove v Lopači, ki je strah in trepet vsakega uporabnika).
Napisali: Katra Zajc in Kaja Zoran
Ni komentarjev:
Objavite komentar