Pozdravi iz Reke 1.

Pozdravljena bralka in bralec! Pravkar bereš blog študentk socialnega dela, ki opravljamo prakso v Domu za tralala Turnić v Reki. Študiramo na Fakulteti za socialno delo na modulu duševno zdravje v skupnosti. Zanimajo nas institucije, ki so se pred približno dvestotimi leti pojavile kot pomoč ljudem, ki potrebujejo kontinuirano oskrbo, življenje v njih, kako prideš vanje in predvsem kako prideš iz njih. Smo mnenja, da si vsak človek ne glede na to, da vidi ali sliši stvari, ki jih drugi ne, zasluži dostojanstvo in svobodo, ki ju v institucijah ni.

Totalne ustanove sistematično kršijo človekove pravice, predvsem pravico do prostosti, osebne dignitete, zasebnosti, itd.. Do tega pride s prepovedjo izhodov, zaklepanjem v sobe, jemanjem osebnih stvari, v sobah spi preveč ljudi, itd.. Kar smo na dosedanjih praksah v institucijah videli, nas je spodbudilo, da se zavzamemo za dezinstitucionalizacijo v Sloveniji in drugod.

Dezinstitucionalizacija pomeni zapiranje totalnih ustanov, tudi domov za stare in preseljevanje ljudi v domače okolje, kjer jim lahko zagotovimo človeku prijazno oskrbo. Ker se dezinstitucionalizacije pri nas nismo še lotili sistematično , kljub neštetim pobudam in poskusom v preteklosti, moramo na prakso v tujino, kjer se procesa resno lotevajo. Pretekli dve leti so naši predhodniki prakso opravljali v Srbiji. Trenutno smo na Hrvaškem, kjer se dezinstitucionalizacija odvija počasi, a vendarle se. Tu smo že preživeli teden dni. Zdaj pa smo tu od 17. aprila do 6. maja. Prakso smo razdelili na dva dela zato, da smo prvi teden videli kako zavod sploh deluje, kakšni so ljudje, kakšna so pravila in kaj bi morali spremeniti oziroma čemu moramo posvetiti največ pozornosti. Pred odhodom nam organizacija prakse vzame kar nekaj časa. Zapolniti si moramo urnik z dejavnostmi. Razen različnih nalog, ki jih moramo opraviti za študij, bomo izvedli več delavnic. Tako bomo z uporabniki kuhali, se učili uporabljati računalnik, olepšali zidove za zavodom s poslikavami, organizirali bomo koncert, piknik, se igrali s kozmetiko… Namen teh delavnic ni samo popestritev zavodskega življenja uporabnikov. Naš namen je, da se uporabniki od nas kaj naučijo, kar jim bo prišlo prav v nadaljnjem življenju, ko bodo, če bodo živeli zunaj institucije. Nekateri ljudje živijo za zidovi že večino svojega življenja in ne znajo več opravljati vsakdanjih opravil.

Naši dnevi v instituciji, kjer tudi spimo, so zabavni glede na to, da smo v tako negativnem prostoru. V zameno za znanje o tem kako deluje institucija,  bomo uporabnikom dali dobro voljo, polepšane dneve in majhne pozornosti, ki tem ljudem pomenijo ogromno.

Za uvodni prispevek bo dovolj. Vabljen k branju naslednjih objav, ki se bodo vrstile vsak dan naše prakse. Radi bi, da javnost izve kaj delamo zato vas bomo o tem obveščali. Postanite vsaj malo nori!

Napisala Tea K. in Anže Š.