Temeljna načela dezinstitucionalizacije

Dezinstitucionalizacija je proces, ki je motiviran predvsem etično, torej temelji na splošnih človeških vrednotah in na spoznanju, da morajo te vrednote veljati za vse, torej tudi za tiste, ki imajo dolgotrajne stiske, so ovirani ali pa so v življenjskem obdobju, ki zahteva specifično uresničevanje takih vrednot oziroma pravic.

Glavna vrednota dezinstitucionalizacije je, da ljudi, ki so družbeno onesposobljeni, ne vidimo več kot pasivne predmete obravnave, paciente, temveč kot enakopravne (in polnovredne) državljane, ki imajo pravico do polnega sodelovanja in vključevanja v družbo in do izbire, moči odločanja in samostojnosti. Za otroke to pomeni tudi naj bi vsi otroci odraščali in se razvijali v družinskem okolju, tudi otroci s težavami (motnjami, ovirami); da imajo vsi otroci enake pravice, tudi otroci s težavami imajo enake pravice do družinskega življenja, izobraževanja, zdravstva, kot njihovi vrstniki, ki nalepk nimajo. Za stare je to pomeni, da imajo pravico do dostojanstvenega življenja in neodvisnosti in do sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju (ES: 66, poudarki avtorjev poročila).

Ker je dezinstitucionalizacija proces, ki naj bi nas popeljal iz enega stanja stvari v drugega imajo vrednote in načela dezinstitucionalizacije vedno dva cilja –  kaj hočemo doseči in kaj hočemo ukiniti ali preprečiti. Gre za dinamične vrednote, ki omogočajo prehod (iz institucij v skupnost), ob tem pa za načela ravnanja v tem procesu – pri ukinjanju ustanov, selitvi ljudi, vzpostavljanju in delovanju skupnostnih služb.

Tabela 2: Vrednote dezinstitucionalizacije

Ukinjanje in preprečevanje	Vrednote, ki jih hočemo doseči	Načela ravnanja
Brezpravnost	Polnopravnost	Antidiskriminacija
Nemoč	Moč odločanja in delovanja	Okrepitev
Izhajanje iz osebnih primanjkljajev, deficitov	Dojemanje ljudi z nalepkami kot enakopravnih državljanov	Perspektiva moči oz. vrlin
Zapiranje	Mobilnost gibanje	Brez zapiranja
Prisila	Prosta volja	Brez prisile
Drugorazredni državljani	Univerzalnost pravic	Brez snemanja smetane
Odvisnost	Samostojnost	Samostojno življenje v skupnosti
Prenos odgovornosti	Solidarnost	Povezovanje in sodelovanje s skupnostno
Izključenost, ločenost	Vključevanje in integracija	Povezovanje, mreženje, skupne dejavnosti in skupne službe
Posebna ideologija	Vsakdanje življenje	Normalizacija
Predmet obravnave	Subjekt in partner	Sodelovanje in vključevanje uporabnikov v proces
Prilagajanje instituciji	Izbira	Storitve po osebni meri
Togost osebja	Prožnost služb	Zagotavljanje varne zaposlitve obstoječemu kadru, krepitev nižjega kadra
Hierarhija odnosov	Horizontalnost in demokracija	Dialog in skupno odločanje

Dezinstitucionalizacija mora temeljiti na pomenu moči odločanja in možnosti izbire v življenju, o pomembnosti odnosov v službah pomoči in podpore, ki morajo biti tovariški, ne samo formalno enakopravni, temveč tudi pristni in topli, o pomenu uporabniške participacije in njihovi vlogi pri ustvarjanju storitev in načrtovanju in vodenju služb, o tem, da morajo službe prisluhniti posamezniku in omogočiti, da razvija svoje potenciale in spretnosti, ne nazadnje pa tudi o tem, da je treba preseči segregacijo in omogočiti ljudem, da se zares družijo, ne samo s svojimi sorodniki in osebjem, ki jih oskrbuje, temveč tudi z drugimi ljudmi v skupnosti, saj bodo le tako res prevrednotili svoj položaj in vlogo.