Domovi za stare so skorajda izključni teren korone (Corona virus institutionalis – kronski institucionalni virus 2)

Okužba se je registrirano pojavila predvsem v šestih domovih za stare v Sloveniji, kar je 5 % vseh tovrstnih ustanov (125). To število se nam lahko zdi majhno[1], saj gre le za »peščico« zavodov (bi se lahko bali, da bi jih bilo še več), je pa to več v primerjavi s preliminarnimi ugotovitvami glede stopnje okužbe v celotni populaciji, ki naj bi bila 2 %.

V teh šestih zavodih so registrirali skoraj vse potrjene institucionalne okužbe (441 – 96 %). Je pa stopnja okuževanja v teh šestih domovih precej raznolika. V dveh domovih (Ljutomer, Šmarje) se je okužilo nad polovico, skoraj dve tretjini, stanovalcev in skoraj polovica osebja. V naslednjih dveh domovih je prišlo do precejšnje okužbe – v Metliki se je okužila skoraj tretjina stanovalcev in skoraj petina osebja, v Horjulu pa malo več kot petina stanovalcev in desetina osebja. Medtem ko je v preostalih dveh zavodih (Bokalci in Naklo) epidemija le opozorila nase.

Domovi so precej raznoliki, med njimi so zelo majhni (1. kvintil, Naklo), majhni (2. kvintil – Horjul), večji (mejna vrednost 3. kvintila – Ljutomer), veliki (4. kvintil – Metlika) ali pa celo med največjimi (5. kvintil Šmarje (sicer mejna vrednost) in Bokalci). Vsi razen enega so javni zavodi in vsi imajo zelo podobno razmerje med osebjem in stanovalci. Morda je njihova skupna značilnost, da ležijo bolj na periferiji, vsi razen Bokalcev, so v manjših krajih. 

Tabela 2: Število potrjeno okuženih v DSO glede na velikost zavodov

Dom	Σ	stanov.	osebje	PO stan. (%)	PO osebja (%)	št. stan.	št. Osebja	stan/ osebje	R
Šmarje	181	124	57	57,94	46,72	214	122	1,754098	100.
Ljutomer	139	99	40	63,87	45,45	155	88	1,761364	71,5.
Metlika	71	53	18	30,81	18,37	172	98	1,755102	78,5.
Horjul	26	21	5	21,88	9,09	96	55	1,745455	28.
Bokalci	20	17	3	4,50	1,40	378	215	1,758140	123.
Naklo	4	2	2	4,35	7,69	46	26	1,769231	9.
skupaj ID[2]	441	316	125	29,78	20,70	1061	604
drugi DSO	17	5	12
Skupaj	458	321	137			20431	11646

Podatki o teh domovih so presenetljivi v tem, da je število potrjenih okuženih konstantno večji med stanovalci kot med zaposlenimi (razen Naklega, tam pa gre za majhna števila tudi sicer). Presenetljivo zato, ker je osebje tisto, ki prinese okužbo, ki je bolj izpostavljeno stikom itn.[3]

Vseh stanovalcev domov je bilo potrjenih okuženih 321, v celotni populaciji pa za starostno skupino nad 65 velja, da jih je bilo takih 459. Torej potrjeni okuženi v domovih predstavljajo okoli 70% (69,93) potrjenih okuženih v starostni skupini nad 65. V domovih so pretežno stanovalci iz starejših starostnih skupin, nad 75 letom pa je potrjeno okuženih 329 ljudi, kar je le za osem (8) ljudi več od števila potrjeno okuženih v domovih oz. gre za 96,5 % okuženih v starostni skupini nad 75 leti.

Izpostavljenost okužbi starih torej ljudi torej lahko pripisujemo predvsem, ali pa celo skoraj izključno, bivanju v domovih za stare.

Kot rečeno, statistik o umrlih v domovih niso objavljali do pred kratkim. Tudi zdaj ni povsem jasno, koliko jih je natančno bilo. Radio Slovenija (17. maj) navaja, da je »po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, pa je do vključno 4. maja umrlo 78 stanovalcev domov starejših, kar je skoraj osemdeset odstotkov vseh smrti v državi, povezanih s koronavirusno boleznijo.«[4] Dušan Keber (Mladina, 15. maja) v intervjuju pravi, da je do 4. maja umrlo 78 stanovalcev od skupaj 98 umrlih, kar bi bilo 79,59 % vseh smrtnih primerov. Po zadnjih v medijih objavljenih podatkih (TV Slovenija, 23. maj) je seveda število večje, razmerje pa enako oz. malo večje: »… zaradi covida-19 ali njegovih posledic [je] pri nas umrlo 106 ljudi, med njimi je bilo kar 86 stanovalcev domov za starejše, kar je več kot 80 odstotkov vseh umrlih prebivalcev za to boleznijo pri nas.« (natančno 81,13 %). Da bo ta podatek dovolj točen, kažejo tudi statistike umrlih po občinah (glej spodaj).

Število umrlih stanovalcev domov za stare oz. institucionalno ozadje nam torej pojasni več kot dve petini vseh smrtnih izidov te bolezni, v starostni skupini nad 75 let pa skoraj gotovo vse smrtne primere (86).

Institucionalno ozadje je torej za stare ljudi absoluten korelat, če ne že vzrok, smrti – za vse prebivalstvo pa pretežen.

 

Geografska porazdelitev smrtnosti je institucionalna

Drugi vir splošno razpoložljivih podatkov je epidemiološka slika po občinah. Ko pogledamo (interaktivni) zemljevid okužb in smrti, je že na prvi pogled razvidno, da izstopajo občine, v katerih so omenjeni domovi. Tam je stopnja potrjene okuženosti večja; na zemljevidu, ki ponazarja geografsko porazdelitev smrtnih primerov, pa so praktično, z nekaj izjemami (glej tabelo v dodatku), vse ostalo (razen Ljubljane) bele lise.

Število potrjeno okuženih po občinah (posnetek na Sledilniku Covida 19)

Slika 2: Delež umrlih glede na število prebivalcev po občinah (posnetek na Sledilniku Covida 19)

Podobno nam govorijo tudi številčni podatki po občinah. Števila potrjeno okuženih so skorajda identična (razen Ljubljane) s številom potrjenih okužb po domovih.[5] Istovetnost je še bolj očitna v primeru statistik umrlih za Covidom 19. Teh pa je bilo v občinah, ki so sedeži naštetih domov 90 oz. slabih 90% (86,54 %), brez Ljubljane pa jih je bilo 79, kar je še vedno več kot tri četrtine (75,96) vseh smrtnih primerov. Če pa prištejemo nekaj primerov iz Ljubljane oz. Bokalcev, glede na smrtnost v drugih zavodih, denimo, petino potrjenih okužb v domu, t. j. še štiri – kar je skupaj 83 umrlih ali 79,81 % vseh umrlih v državi.

Tabela 3: Število potrjeno okuženih in umrlih po občinah

občina	PO	Umrli	PO % prebivalcev	umrli % prebivalstva	smrtnost PO
Šmarje	174	37	1,693	0,360	21,3
Ljutomer	135	19	1,198	0,169	14,1
Metlika	73	16	0,869	0,191	21,9
Horjul	28	6	0,923	0,198	21,4
Ljubljana	254	11	0,086	0,004	4,3
Naklo	3	1	0,056	0,019	33,3
vsota izbranih občin	667	90			13,49
brez LJ	413	79			19,13
Vsi	1465	103			7,03
Razlika	798	13			1,63

Geografsko prikazovanje okužb, predvsem pa smrtnih primerov je, kot kaže, nekakšen evfemizem, da gre v resnici za domove, ki so v teh občinah. Nam pa ta pogled še bolj nazorno kaže na to, da gre za institucionalno epidemijo oz. epidemijo, ki zahteva smrtni davek, skoraj izključno v ustanovah.

Pregled dostopnih statističnih podatkov lahko torej sklenemo z ugotovitvijo, da je kar štiri petine smrtnih primerov povezanih z domovi za stare. Oziroma, da gre za okužbo oz. epidemijo, ki je v pretežni ali pa vsaj veliki meri institucionalna.

Glede na to ugotovitev lahko predpostavimo dvoje:

-          da so v domovih ljudje manj odporni,

-          da so domovi dejavnik obširnejše in hitrejše kontaminacije.

Resnica je verjetno nekje vmes med predpostavko o institucionalizmu kot momentu širjenja in umrljivosti in pa starosti kot dejavniku smrtnosti. Dinamika širjenja okužb v peščici domov, kaže, da gre zagotovo tudi za institucionalni dejavnik, morda celo bolj.

Navedena vira:

Kovač V. (2020). Odločitev, da se bolne in okužene zadrži v domovih, je bila slaba in ima tragične posledice (Pri nas je umrlo 106 ljudi, od tega jih je bilo 86 oskrbovancev domov za starejše). TV Slovenija, 23. maj 2020 ob 19:27, MMC RTV SLO. Pridobljeno 24. maja 2020 s: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/odlocitev-da-se-bolne-in-okuzene-zadrzi-v-domovih-je-bila-slaba-in-ima-tragicne-posledice/524860

Žorž, M., Bratina, Š., Pollak, T., Ivanovič, U., Štravs, A. (2020). Prvi val domove za starejše ujel nepripravljene, zdaj je čas za odpravo napak. Domovi za starejše: Cone neudobja. Radio Slovenija, 17. maj 2020, MMC RTV SLO, Radio Slovenija. Pridobljeno 24. maja 2020 s https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-val-domove-za-starejse-ujel-nepripravljene-zdaj-je-cas-za-odpravo-napak/524085

---

[1] Kot tudi navaja direktor podjetja Comett, Matjaž Čampa (TV Slovenija, 23. maj) z argumentacijo, da so bili vnosi maloštevilni. Ta navaja tudi: »V petih ali šestih domovih [poleg »treh ali štirih, kjer je bilo okuženih več stanovalcev in se je okužba nezadržno širila.«] se je pa se je okužba ustavila pri samo nekaj okuženih stanovalcev.« Torej gre za nekaj več domov (treh do štirih), kot smo jih mi zaznali v statistikah Sledilnika. A glede na to, da gre za majhna števila, so števila, ki jih navajamo dovolj veljavna za našo argumentacijo.

[2] izbrani domovi

[3] Velja pa, da en del osebja nima stikov s stanovalci in tudi morda manj stika z drugim osebjem (pisarniško osebje, morda tudi nekateri strokovnjaki in pomožno osebje (pralnice)).

[4] Torej bi takrat moralo biti 97,5 umrlih od korona virusa.

[5] Ponekod (Naklo, Šmarje, Ljutomer) jih je celo manj kot pa potrjeno okuženih v domovih. Verjetno gre za tiste, ki imajo matično bivanje prijavljeno kod drugod, morda za to, da so njihovo stanje zabeležili kje drugje. Tudi v Metliki in Horjulu sta le po dva primera več v občini, kot pa so jih zabeležili za celo občino. Pričakovati bi sicer bilo, da bi bila povsod slika podobna ljubljanski, da je večje število PO v okolju, kakor v samem domu. To nam govori bodisi o tem, da so v teh okoljih testirali skorajda zgolj v domovih za stare, bodisi o tem, da se v okolju virus skorajda ne širi. A tudi v Ljubljani so primeri zaznani v domu na Bokalcih kar skoraj desetina (7,87 %) vseh zaznanih primerov.