Ocena stopnje institucionalizacije
Stopnja institucionalizacije Slovenije je nedvomno visoka.
Če upoštevamo študijo DECLOC je evropska stopnja okoli 2/1000, smo z vsaj 10/1000
precej nad evropskim povprečjem. Če smo zaradi metodoloških ozirov upravičeno v
dvomih glede evropskega povprečja, pa lahko trdimo glede na druge primerjalne
študije, da je stopnja institucionaliziranosti višja kot v drugih razvitih
državah (Rodrigues in sodelavci, 2012).
Primerjava z drugimi razvitimi državami pokaže, da smo
v vrhu institucionaliziranosti s 5% med prebivalci, ki so starejši od 65 let.
Več je institucionaliziranih po teh podatkih v Luksemburgu, na Švedskem,
Norveškem, Islandiji (5,1), Švici (5,2) in Nizozemskem. A je v tem državah
število prejemnikov pomoči na domu bistveno večje. Zanimivo pri tej statistiki
je, da so države, ki imajo razvite denarne pomoči za dolgotrajno oskrbo
bistveno manj institucionalizirane (ibid: 84).
Za starostno skupino 65–79 je bolj institucionalizirana
le še Nizozemska, za nad 80 pa je nekaj več držav, ki imajo večjo stopnjo
(Skandinavija, Benelux, Francija, Švica). Je pa Slovenija predzadnja po
razvitosti oskrbe na domu za starostno skupino 65–79 in zadnja za skupino nad
80 (ibid: 91).
Celotne stopnje, ki bi upoštevala vse ustanove, na po regijah ni uspelo izračunati. Če upoštevamo samo število prebivalcev določene regije v posebnih zavodih in domovih za stare, lahko sodimo, da je stopnja institucionaliziranosti, še zlasti za posebne zavode, precej neenakomerno porazdeljena.
Tabela
5: Stopnja institucionalizacije po regijah
2014
Regija
|
Stanovalcev
v POS
|
Stanovalcev
v POS/ 1000 preb.
|
Stanovalcev
v DSO
|
Stanovalcev
v DSO/ 1000 preb.
|
Stanovalcev
v POS in DSO
|
Stanovalcev
v POS in DSO/ 1000 preb.
|
Jugovzhodna
|
81
|
0,6
|
1174
|
8,3
|
1255
|
8,8
|
Gorenjska
|
353
|
1,7
|
1483
|
7,3
|
1836
|
9
|
Notranjsko kraška
|
69
|
1,3
|
416
|
7,9
|
485
|
9,2
|
Obalno kraška
|
98
|
0,9
|
967
|
8,6
|
1065
|
9,4
|
Spodnjeposavska
|
230
|
3,3
|
442
|
6,3
|
672
|
9,6
|
Koroška
|
46
|
0,6
|
654
|
9,2
|
700
|
9,8
|
Osrednja Slo.
|
328
|
0,6
|
4989
|
9,2
|
5317
|
9,8
|
Podravska
|
438
|
1,4
|
2763
|
8,6
|
3201
|
9,9
|
Savinjska
|
288
|
1,1
|
2301
|
8,9
|
2589
|
10
|
Pomurska
|
190
|
1,6
|
1003
|
8,6
|
1193
|
10,2
|
Goriška
|
170
|
1,4
|
1055
|
8,9
|
1225
|
10,4
|
Zasavska
|
32
|
0,7
|
577
|
11,9
|
609
|
12,6
|
SLOVENIJA
|
2323
|
1,1
|
17835
|
8,7
|
20145
|
9,8
|
Videti je, da
stopnja institucionaliziranosti višja tam, kjer obstajajo posebni zavodi,
medtem ko je manjša tam, kjer jih ni.
Ni pa povezave med stopnjo institucionaliziranosti in razvitostjo pomoči na domu – kar kaže, da skupnostne službe ne zmanjšujejo stopnje institucionaliziranosti (glej prilogo 7).
Morda
obstaja povezava med stopnjo razvitosti posameznih območij, a prvi izračuni
tega niso potrdili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar