Zjutraj ob 9.00 smo imeli telovadbo, ki je prerasla v velik žur. Klara ni vedela najbolje, kako začeti vse skupaj, potem pa je razmigavanje preraslo v zumbo, ta pa v vsesplošen ples. Kdo bi si mislil, da bomo takoj po zajtrku tako hudo zažurali.
Po tem nepričakovanem žuru smo imeli v načrtu risanje, saj se je na uvodnem parlamentu (kot tu rečejo skupščini) pokazalo, da kar nekaj ljudi rado riše in zmenili smo se, da zato rišemo že kar danes. Risalo je veliko stanovalcev, prišlo pa je tudi nekaj zaposlenih.
Vzporedno z risanjem smo se nekateri udeležili parlamenta s stanovalci drugega nadstropja. To je bil prvi parlament v tem nadstropju. Vključevanje uporabnikov v procese odločanja je do zdaj potekalo predvsem prek parlamentov, ki so jih organizirali dvakrat na leto po predstavniškem načinu (da so se vanj vključili nekateri stanovalci, ki so na parlamentu predstavljali druge) in ki so vključevali posredno cel zavod (torej so se v parlamente vključevali stanovalci iz različnih enot). V okviru preobrazbe zavoda te parlamente začenjajo izvajati na vsaki enoti posebej in ne po predstavniškem sistemu, torej se jih vključujejo vsi iz določene enote, ki si tega želijo. Na drugem nadstropju smo torej naredili prvi takšen parlament na tej enoti, ki je uspel precej dobro, s kar nekaj smeha in tudi petja, morda kot odmev jutranje žurke. Na parlamentu smo prišli tudi do nekih sklepov, saj so stanovalci povedali, kaj si želijo in smo potem se javljali, kdo lahko pri uresničevanju kakšnega cilja pomaga.
Dopoldne je potekala tudi kuharska delavnica, kjer smo pekli pico. V delavnico so se vključili tudi tisti, za katere bi mislili, da ne bodo sodelovali. Ena izmed nas je videla, da bi stanovalci brez problema tudi sami naredili pico, brez izdatne pomoči koga izmed nas ali zaposlenih. Pica je bila prav fajn.
Popoldne smo imeli karaoke. Kot smo uspeli izvedeti, jih imajo dvakrat na leto, ljudje pa si karaok zelo želijo in komaj čakajo, da bodo spet. Ob karaokah je marsikdo spet zaplesal, imeli smo tudi balinčke. Zvečer se po večerji vsak dan družimo s stanovalci na dvorišču zavoda. Padejo kakšne karte, čvek ali pa kaj zapojemo.
Dve izmed nas sta šli v Toplo in se tako pridružili taboru, ki ga imajo tam trenutno za pet stanovalcev. Do tam sta preživeli divjo vožnjo, ki pa sta jo malo pozabili ob veliki količini fajn vtisov iz Tople. Tam je bilo dobro vzdušje, saj je bilo med drugim mogoče več individualno delati, kar je precej težko v zavodu ob toliko ljudeh. Med drugim so delali tudi zapestnice. Ena stanovalka je ostala brez, saj rada trga take stvari iz rok in študentkama je bilo žal, da ji niso uspeli priskrbeti kakšne zapestnice, ki bi bila po njeni meri in bolj taka, da se ne strga. Imeli so dolg počitek, da so se iz vozičkov lahko ulegli. Imeli so tudi kar utrujajoč pohod. Nasploh tisti dve od nas, ki sta šli v Toplo, opažata, da so imeli precej sodelovalen odnos z zaposlenimi, pa tudi namesto uporabnikov niso delali kaj dosti tistega, kar bi uporabniki lahko naredili sami.
Poleg vsega opisanega smo čez dan počeli kup manjših stvari in opravkov, ki so si jih želeli stanovalci. S kom smo šli na kavo v center Črne ali pa kaj kupit. Nekateri so delali osebne načrte s stanovalci, kar je bil kar izziv, saj nekateri ljudje ne govorijo dosti ali sploh ne. Začeli smo tudi izvajati kakšne naloge, ki so zapisane v osebnih načrtih stanovalcev, pa se zaenkrat še niso izvedle.
Samo je v dar dobil konzervo doručka. Anđelka je dobila flashback iz nekega zavoda iz Makedonije in se spraševala, zakaj tu govorijo slovensko. Juš se je danes naplesal, kot že dolgo ne.
Eni smo zaprti zaradi zavodske hrane, ki je nismo navajeni. Ne pomaga noben Donat, sirup za odvajanje, kava in čik tudi ne, enako šport. Opazili smo, da nekaterih stanovalcev nismo še vključili v naše aktivnosti, da navadno ostanejo na svojem oddelku. Pomembno nam je vključiti tiste, ki so navadno bolj ob strani in tihi. Zaposleni nam kdaj rečejo, naj stanovalcev ne peljemo na kavo. Češ da nas bodo potem izkoriščali ali pa vsi želeli kave. Verjetno je že tako, ko človek začuti, kaj pomeni piti kavo zunaj med ljudmi in ne na oddelku? Nekaterih ljudi ne razumemo, ko govorijo, potem moramo večkrat vprašati, da ponovijo, kar nam da potem nek slab občutek, a je vredno navezovat stike z vsemi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar