Sarin dan se je začel ob polnoči z večerno refleksijo na balkonu, ki se je zavlekla do pozno. Po raportu je Sara šla nazaj spat, kar je bilo fajn, ker je bila kar neprespana, enako Neža.
Zjutraj smo delali plakate za živo knjižnico. Narisali smo knjigo in druge stvari, da ni bilo le besedila na plakatih. Na živi knjižnici so govorili Aljaž, Marinka in Milan - tisti izmed taborečih, ki so se preselili iz totalnih ustanov. Ob 9h je bila prva izvedba, a je bilo pred recepcijo in je bilo veliko šundra. Ob 16h pa smo stvar ponovili v parku, prišlo je več ljudi, ker smo tudi bolj intenzivno vabili na dogodek. Bilo je zelo močno, zgodbe naših treh preživelcev so spodbudile tudi nekaj ostalih stanovalcev, da so rekli kaj o sebi ali kaj vprašali. Škoda edino, da nismo prej povabili na dogodek ljudi zunaj zavoda, iz skupnosti. Marinki je bilo fajn sodelovati na živi knjižnici, da je povedala stvari o svoji preselitvi, da to ni le njena stvar. Pokazala je tudi fotke stanovanja, kjer zdaj živi.
Popoldan smo Imeli slikarsko delavnico, ki so se je udeležili tudi stanovalci iz varovanega oddelka in stanovalci bivalne enote v Sežani. Težko je biti spremljevalec ljudi iz varovanega oddelka, ker se počutimo kot “bodigardi”. Dobro smo risali, narisali smo taborni ogenj, če že pravega ne smemo imeti. Ena izmed nas se je imela fajn zato, ker je vedela, da bo vse v redu, a je pogrešala Laro: “Imam rada Laro, piši. Tudi Ajdo imam rada. Nežo in Saro in Darjo tudi. In Juša in Joca. In Katro. In Aljaža. Renata tudi. Odkar ste tukaj, mi je fino, ker vem, da ste v redu. Ful mi pomeni, da sem spala v šotoru. Rada bi, da naslednje leto pridete spet v isti zasedbi. Zaupali smo si, pomagali smo si.”
Ljudje nam več zaupajo zdaj kot na začetku tabora. Rekli so, da smo razbili rutino in da bi bilo fino, če bi se tabor ponovil. Več imamo nasmehov in objemov, hkrati pa stvari, ki jih ljudje povejo v pogovorih, kdaj celo še bolj zadanejo.
Spet smo naredili tradicionalno zvočno kopel s tibetanskimi skledami. Večini je všeč, prvič smo to izvedli zunaj varovanega oddelka, tudi za druge. Spet so se ljudje dobro odzvali na to delavnico. Zakaj ne bi imeli vsak teden tam kakšno tako ali podobno glasbeno aktivnost?
Čeprav so bile le tri dejavnosti v enem dnevu, je bil dan precej poln. Dan je šel hitro naokoli. Vse delo je bilo smiselno. Velikokrat so ljudje želeli le, da bi bili ob njih za 5 minut in jih poslušali.
Ajda je delala z enim stanovalcem osebni načrt in šla v delovno terapijo, kjer ji je bilo prav lepo. Tudi boksala je. Skratka, bila je povsod naokoli. Darja je utrujena, da se ji niti govorit ne ljubi na refleksiji. Marinka, Milan in Nika jutri odhajajo in jim je težko oditi. Lara ni bila čez dan na taboru, a je ob povratku lahko kupila stvari za stanovalce, s katerimi se je zmenila, da kaj kupimo. Ko je prišla nazaj, je opazila, da smo bili vsi dobre volje. Fora dneva je Jocevo samotno spanje v šotoru v nevihti prejšnjo noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar