Nov dan - novi problemi in nove zmage. Zavod je glomazen, veliko ureditev in pravil, veliko sprememb v enem dnevu, veliko tudi neposrečene komunikacije, veliko ključev in vrat. Kdo vse to šteka, kdo hodi čez kakšna vrata, kdo se s kom dogovarja, kdaj po mnenju koga pridemo kam prepozno ali prezgodaj... ? Presenetila nas je na primer direktiva, naj pospravimo taborni prostor. Zmanjkuje nam kak zaupen prostor za pogovor s kom, vedno je veliko ljudi zraven. Nimaš kam iti, če želiš se kaj zmenit v miru. Stranišča, ki niso podobna straniščem v stanovanjih, v katerih živimo. V marsičem se v naši izkušnji tabora zrcali izkušnja stanovati v zavodu.
Spet veliko “povpraševanja” za nas in naša omejena “ponudba”. Naredimo, kar uspemo. Urejamo SIM kartice, dogovarjamo se o izvajalcih posameznih nalog v osebnih načrtih - torej za tiste stvari, ki jih v času tabora sami ne bomo mogli izvesti ipd. In vedno kot neka senca zavedanje, da bomo zlahka kaj spet naredili “narobe”, da nečesa ne bomo razumeli ipd.
Darja je naredila z enim stanovalcem natančen načrt porabe denarja za torbico in čike. Na koncu je bil zelo miren, čeprav navadno precej glasno govori. Potem nam je zvečer dobro svetoval, kaj naj naredimo s šotori. Ljudje se očitno pač spremenimo, če se kdo ukvarja z nami. To, da je kdo nemiren na oddelku, si razlagamo predvsem s tem, kako ljudje živijo v zavodu. Kakršnenkoli zavod omrtviči človeka - postavljen je pred dejstva, ki jih kroji totalna ustanova.
Ljudje so bili tudi zelo drugačni po zvočni kopeli s tibetanskimi skledami. Danes smo šli nekateri na morje in tudi tam so bili ljudje drugačni. Vse nas je to dobro pomirilo, bili s(m)o zelo zadovoljni. Tu imamo z nekaterimi zaposlenimi precej različne poglede, kaj komu škodi in kaj komu koristi. Od stanovalcev praviloma dobivamo vtis, da smo jim dobrodošla novost v zavodski rutini.
Zakaj ni več glasbe in risanja, če je to tako fajn? “Normalne” situacije iz ljudi izvabijo “normalno” vedenje ali pa kakšen odklon postavijo v drugačen okvir, kot ga ima v zavodu. Je pa res tudi, da je prišlo do izraza, koliko stvari se naučijo stanovalci v ustanovi, ki jim tam omogoči preživetje, »zunaj« pa so zelo nefunkcionalni.
Danes smo dobili veliko raznolikih vtisov o življenju v zavodu. Čudijo nas na eni strani ureditve v ustanovi, na drugi strani pa tudi odnos nekaterih zaposlenih. Danes nam je zmanjkalo solz, danes nam je bila na večerni refleksiji bližje ironija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar