Dan smo začeli z zdaj že rednim sprehodom. V bistvu naredimo dva, enega krajšega, na katerega pridemo bolj zaspani in tisti, ki težko hodimo, ter enega daljšega za tiste z več energije. Večinoma se takih sprehodov udeležujejo ljudje iz varovanega oddelka, a so odprti tudi za druge, ki si jih želijo udeležiti.
Potem smo risali po rjuhah, da smo naredili transparente, ki označujejo tabor. Packanje, skratka. Takih aktivnosti še nismo imeli, zato je bila to dobrodošla novost, ki je privabila nove ljudi in s pomočjo katere smo se povezali s stanovalci na nek drugačen način.
Na prizorišče je prišel tudi snemalni duo, ki skrbi za dokumentacijo projekta preobrazbe zavoda (prvi del doku serije si lahko ogledate tule:Krasni Novi Dom 1. del : ČAS ZA SPREMEMBE).
Pridružili so se nam tudi stanovalci iz bivalnih enot, s katerimi smo balinčkali, kartali, šahirali… Spet ena izmed aktivnosti, ki je prinesla nov način, kako biti in kaj početi skupaj. V tej smeri je šla tudi zvočna kopel s tibetanskimi lonci, ki smo jo izvedli na dvorišču varovanega oddelka. Neverjetno se nam zdi, kako drugačni smo vsi po takih dejavnostih.
Poleg vsega naštetega smo se čez dan “izgubljali” po zavodu, kar pomeni, da smo počeli najrazličnejše stvari, za katere so nas prosili stanovalci - od pospravljanja omare do pomoči pri ravnanju z denarjem in podobno.
Danes smo bili vsi zelo utrujeni. Ugotovili smo, da delamo od jutra pa do poznega večera, redkokdaj si vzamemo kakšno pavzo in pogosto imamo občutek, da si jo težko vzamemo, ko pa smo soočeni s tolikšnimi željami in cilji ljudi, ki tu živijo. Še dobro, da smo se včeraj zmenili, da bomo vzpostavili obvezne večerne refleksije, da po celotnem dnevu pridemo vsi skupaj in si vzamemo ta nujni čas za premislek o preteklem dnevu. A so tudi taka skupna sedenja dolgotrajna in utrujajoča, a vseeno zelo nujna.
Zaradi teh in drugih razlogov smo dobili padlo borko - članico naše skupine, ki je videla, da rabi odmik od tabora in je tako šla domov. Ugotovili smo, da je odšla tudi zato, ker je zelo resno prijela za najrazličnejše delo. Ugotovili smo tudi, da je dobra, da je povedala in se odločila za tisto, o čemer gotovo sanjamo vsi po malem. Praznino, ki jo je pustila “padla borka” sta zapolnila dva stanovalca, ki sta se nam pridružila pri taborjenju v šotorih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar