Predstavitev načina zbiranja podatkov – metodologija

Osnovna metodologija – hitra ocena potreb in storitev.

Osnovna raziskovalna metoda, ki jo bomo uporabljali, je hitra ocene potreb in storitev (v nadaljevanju HOPS), s katero lahko v kratkem času ugotovimo stopnjo in naravo potreb ljudi v skupnosti in vzpostavimo odgovore na njihove potrebe (storitve in oblike pomoči).

Razlog za uporabo hitre ocene potreb in storitev je v tem, da omogoča na hiter, premišljen, tehnično strokoven način narediti dober načrt  dezinstitucionalizacije, ki bo plod sodelovanja številnih akterjev na tem področju. S to metodo lahko tudi predvidevamo spremljanje in sprotno ocenjevanje in prilagajanje načrta novim spoznanjem in z njo vzpostavimo začetno točko spremljanja pojava in zametke orodij, ki bodo to v nadaljevanju omogočila.

Temeljni sklopi spremenljivk

Za pripravo izhodišč  dezinstitucionalizacie bomo s HOPS-om ocenili (a) potrebe, ki izhajajo iz dolgotrajnih stisk, (b) stopnjo institucionalizacije, (c) možnosti za preselitve iz zavodov in (d) delovanje služb in odziv politike nanje. Te spremenljivke bomo opazovali v povezavo z (e) oceno konteksta – (f) države ali skupnosti. Sklope spremenljivk bomo operacionalizirali po posebnih matricah za vsak sklop.

Hipoteza

Izhajamo iz hipoteze, da na neko stisko v določeni življenjski situaciji obstaja večje število (morda celo nešteto) potencialnih odgovorov. Ti odgovori v različni meri krepijo (slabijo), vključujejo (izključujejo) in umestijo (premestijo) človeka.  Odgovor na stisko je odvisen od možnosti izraza želje človeka in virov, ki so na voljo.

Prav tako odgovor, določa  sintakso ustvarjanja odgovorov, pri kateri imata največjo vrednost lastnina in odtujenost virov, ki posegata v življenjski svet človeka in določata subjekta akcije in spremembe.  Na spremembo življenjskega sveta pa vplivajo vektorji raznih abstraktnih shem na različnih ravneh bivanja.

Dezinstitucionalizacijo lahko štejemo kot spremembo abstraktnih shem, ki dovoljujejo beg od totalizirajočih k singularizajočim, ki prostorsko razpršijo odgovore, uvedejo množico mrežno (gomoljčno, rizomsko) povezanih akterjev in situacij, pa tudi prenesejo moč od virtualnih institucij k dejanskim ljudem.

Gre za prehod, ki ga navadno imenujemo prehod od »medicinskega« k »socialnemu« modelu. Konkretna preselitev torej pomeni prehod iz totalne situacije v povezovanje z različnimi viri moči z osvobajajočo in prilaščajočo sintakso, z uporabo dostopnih sredstev in ustvarjanjem želenih odgovorov v vsakdanjem življenjskem svetu. 

Vzorec

V raziskovalni vzorec bomo aktivno vključili različne akterje s področja dezinstitucionalizacije. Zbirali bomo podatke socialnovarstvenih zavodov, nevladnih organizacij, pomembnih akterjev na področju, uporabnikov, svojcev kot tudi iz formalnih in neformalnih skupnosti.

Zavodi. Osnovna populacija, ki jo bomo raziskovali bodo socialnovarstveni zavodi in njihovi stanovalci. Na ravni obstoječih podatkov bomo zbrali in obdelali dostopne podatke za celotno populacijo. Na ravni neposrednega zbiranja podatkov (intervjuji, opazovanje, ipd.), bomo zajeli vse posebne zavode (vključno z enotami kombiniranih zavodov) in CUDV. VDC, splošne zavode in zavode za otroke, bomo zajeli le vzorčno na podlagi teoretičnega vzorca. Skupaj bomo zajeli v terensko raziskovanje 14 zavodov.

Nevladne organizacije in skupnostne službe. Raziskali bomo populacijo, ki jo  predstavljajo  nevladne organizacije, ki zagotavljajo  storitve dolgotrajne oskrbe v skupnosti za ljudi z duševnimi stiskami. Glede na obstoječe podatke, bomo zajeli delovanje centrov za socialno delo, hkrati pa na podlagi drugih materialov in intervjujev obdelali relevantne funkcije centrov za dezinstitucionalizacijo. V vzorec bomo vzeli tudi delovanje drugih skupnostnih služb kot to skupnostna psihiatrija, patronažna služba, pomoč na domu, ipd.

Nacionalni akterji. Obdelali bomo strategije posameznih akterjev pomembnih za proces dezinstitucionalizacije in opravili intervjuje s predstavniki najpomembnejših:  ministrstvo pristojno za socialno varstvo in zdravstvo, socialna zbornica, skupnost centrov in skupnost zavodov.

Skupnost. Za vse statistične regije in vzorec občin (npr. tiste, ki imajo največ ali najmanj prebivalcev v ustanovah) bomo obdelali demografske, ekonomske in tudi socialne kazalnike, ki utegnejo vplivati na stopnjo institucionalizacije in možnosti za uvajanje novih služb. Z manjšim vzorcem predstavnikov bomo opravili skupinski intervju. V študijo bomo vključili  tudi neformalno skupnost, se pravi uporabnike, njihove sorodnike. In druge 'naravne' pomočnike, kot tudi predstavnike splošne javnosti.

Uporabniki- kritični vzorec preselitev. Poleg vzorca uporabnikov, s katerimi se bomo pogovarjali v zavodih in drugih službah, bomo obdelali kritične primere preselitev uporabnikov. 

Zbiranje podatkov

Zbrali bomo obstoječe podatke – iz podatkovnih baz (SURS, IRRSV, MDDSZ, IVZ), jih dopolnili z obstoječimi podatki iz drugih raziskav in z drugim relevantnim materialom (medijska produkcija, poročila, priložnostne izdaje).  Podatke socialnovarstvenih zavodov bomo pridobili na obiskih,  s poglobljenim pogovorom z vodstvi zavodov, opazovanju okolja in vzdušja in skupinskimi intervju, pa tudi delavnicami z osebjem in uporabniki.

Podobne ciljane raziskovalne akcije (intervjuji, žariščne skupine) bomo izvedli tudi pri akterjih na državni in lokalni ravni, pa tudi z vzorcem predstavnikov neformalne skupnosti.

Kritične momente preselitev bomo črpali iz zbranega gradiva, ga dopolnili s pogovori in napravili študije primerov uspešnih in neuspešnih preselitev.

Merski inštrumenti

Osnovno orodje zbiranja in urejanja podatkov  za zbiranje empiričnih podatkov v zavodih in nevladnih organizacijah bo 'profil zavoda ali organizacije'. V njem bomo zbrali podatke o zgodovini, organizaciji, viziji transformacije, metodah, ki jih uporabljajo, demografske podatke o njihovih zaposlenih in uporabnikih. Profil organizacije je na eni strani opomnik za pogovor z vodstvom zavoda ali nevladne organizacije, na drugi strani pa kot zbirnik  podatkov, ki jih bomo pridobili iz obstoječega gradiva (letnih poročil zavodov, občasnih podatkov in medijev) in intervjujev o posamezni ustanovi.

Podobne opomnike bomo uporabili tudi za žariščne skupine, intervjuje z nacionalnimi in lokalnimi akterji, pa tudi v neformalni skupnosti.

Obdelava podatkov

Empirično gradivo iz terena bomo analizirali z polodprtim kodiranjem. Za vsak sklop spremenljivk imamo podrobneje operacionalizirano matrico, v katero bomo uvršali podatke iz raznoterih virov. Na podlagi izpolnjenih matric za posamezne spremenljivke in njihovih križanj bomo prišli do ključnih ugotovitev o posameznih spremenljivkah, vplivu konteksta in njihovem medsebojnem učinkovanju.

Ključne ugotovitve bodo predstavljene na delavnicah, z različnimi zasedbami akterjev. Vsi akterji bodo tako vključeni v študijo kot sodelavci pri pripravi izhodišč za dezinstitucionalizacijo.

Pričakovani rezultati

Končni rezultat bodo izhodišča za izvedbo dezinstitucionalizacije, ki bodo akterjem omogočala ustvarjanje načrtov preobrazbe ustanov. Vsebovala bodo poleg zgoraj naštetih zahtevanih elementov: zemljevid stopnje institucionalizacije, pregled možnih strategij in taktik in predloge za dinamiko procesa.