Dragi
prijatelji dezinstitucionalizacije,
Kot smo že
objavili na FB, smo maja od MDDSZ dobili naročilo za študijo »Priprava izhodišč
dezinstitucionalizacije v Sloveniji«.[1]
Razlog za veselje, pa tudi za zaskrbljenost, če ne že kar strah. Veseli smo
bili, da se je vendarle začelo, da smo po dveh letih čakanja in po delu Meduze,
ki se je že zdelo morda zaman oz. samo za tiste, ki jih to zanima, intrigira,
angažira. Je tudi, sicer dvomljivo, znamenje, da se bo morda tudi zares zgodilo,
da v Sloveniji mislimo resno z dezinstitucionalizacijo in da se bomo tega
vprašanja sistematično in sistemsko lotili. Razlogov za zaskrbljenost pa je
tudi nekaj. Z naše strani – ljudi, ki delamo na projektu - nas lahko skrbi,
kako nam bo uspelo zelo na hitro narediti zelo velik posel, ali bomo uspeli
pravočasno in dovolj natančno obdelati vse podatki, ki smo jih zbrali. Rok za
izdelavo študije je namreč izredno kratek, do konca avgusta moramo oddati
pregled stanja, do konca oktobra pa moramo narediti končni izdelek – torej
izhodišča za nadaljnji proces. Skrbi nas tudi lahko, kako bo zainteresirana
javnost naše delo in zamisli sprejela. Skrbi nas tudi usoda tega, kar bomo v
teh mescih izdelali – ali bo te le papir, s katerim bo slovenska vlada
zadostila zavezam evropski komisiji – namreč da naredi prav tak izhodiščni
načrt – ne bo pa potem tega načrta uresničila in da bodo stvari spet šle po
starem.
Tolažimo se
s tem, da vendarle zaveze evropski skupnosti štejejo več kot nacionalni
programi, ki jih je treba napisati, a če jih ne uresničimo, ni nikogaršnja
odgovornost. Evropska skupnost oz. komisija preverja uresničevanje zavez, ki
jih država da; za uresničevanje načrta dezinstitucionalizacije bodo na voljo
sredstva, kot jih v Sloveniji za spremembe v socialnem varstvu še nismo imeli;
vidimo pa tudi, da so evropske organizacije zadnji čas na tem področju precej
agilne in da ne bodo dopustile, da bi dezinstitucionalizacija v Sloveniji bila
zgolj igra videza, ampak bodo zahtevali rezultate, ki bodo v smeri Evropskih smernic za prehod od
institucionalnega varstva k skupnostni oskrbi, torej da sredstev ne bomo
uporabili le za lepotne olepšave oz. za vzdrževanje sedanjega sistema ampak za
njegovo spremembo.
Delo, ki smo
se ga lotili, je nadaljevanje (in zaključevanje) dela, ki smo ga zastavili pred
dvema letoma z mrežo Meduza (mreža za dezinstitucionalizacijo zavodov). Takrat
smo, kot skupina zainteresiranih občanov in kot del študijskega procesa, v pričakovanju
naročila, ki smo ga zdaj dobili,
obiskali večino posebnih socialnovarstvenih zavodov, centrov za delo,
usposabljanje in varstvo (CUDV), nekaj varstvenih centrov in domov za stare.
Zbrali smo veliko podatkov, vtisov, mnenj in stališč, posnetkov procesov in
dogodkov. Zdaj te podatke dopolnjujemo, urejujemo in analiziramo.
Podatkov je
res veliko in sama snov raziskovanja je zelo kompleksna (tudi razlog za dodatno
skrb). Lahko rečemo, da smo se v teh mesecih od naročila v njih utopili. To je
tudi razlog, da se nismo prej oglasili. Treba se je bilo organizirati, na novo
preveriti metodološke predpostavke in uskladiti dve nasprotni težnji, ki jih
pri takem raziskovanju imamo. Na eni strani je treba pogled zastaviti na
široko, zajeti čim širši kot pogleda, na drugi strani pa moramo zelo hitro,
jedrnato in kristalno jasno stvari zastaviti in postaviti. Po dveh mesecih dela
nam je to uspelo in mislimo, da je stroj, ki ga za tako delo potrebujemo
sestavljen in da deluje, vsaj na zadovoljivi ravni.
Ena od prvih
stvari, ki smo jih naredili, je priročnik za hitro oceno potreb in storitev, zajetno besedilo, ki smo ga
nastavljali že pred dvema letoma, zdaj pa je vsaj toliko sestavljen, da tvori,
sicer zajetno, a pregledno celoto in se ga da uporabiti v praksi (ni pa še
toliko zlikan, da bi ga povsem javno objavili – kogar zanima, naj nam javi in
mu ga bomo posredovali). Priročnik nam bo omogočil orientacijo v zelo
kompleksnem prostoru, je metodološka osnova in mislimo, da bo uporaben tudi v
prihodnih raziskavah potreb in načrtovanju lokalnih služb in storitev, kar je
bistvo tako dezinstitucionalizacije kakor tudi uvajanja dolgotrajne oskrbe.
Namen
študije je v prvi vrsti izdelati izhodišča za proces dezinstitucionalizacije v
Sloveniji – torej nekakšen okvirni načrt, kako naj bi zadeve potekale, kako se
dezinstitucionalizacije lotiti (kam usmeriti sredstva, katere vire in kako
aktivirati, kako preusmeriti zavode v skupnostno oskrbo, kako dopolniti
skupnostne službe, da bodo ljudje imeli tisto, kar potrebujejo, kako uskladiti
akterje in omogočiti ljudem, da živijo bolj človeka vredno življenje). To bomo
naredili na podlagi ocene in pregleda stanja (ocene potreb, delovanja sedanjega
sistema, možnosti in zametkov, ki jih sistem vsebuje, ocene ustreznosti
sedanjih skupnostnih služb in detekcije manjkajočih odgovorov na dolgotrajne
stiske ljudi). Že zdaj vidimo, da je v
zbirkah podatkov kot tudi v gradivu, ki smo ga sami zbrali, veliko lukenj,
nedoslednosti, preveč neznank. Hkrati je vtis, ki ga imamo, da dovolj vemo, in
bomo še v naslednjih mesecih zvedeli, da lahko postavimo vsaj osnovni okvir
bodočega delovanja akterjev in sistema.
Rezultati bodo torej: ugotovitve o tem, kako zdaj sistem na področju
dolgotrajne oskrbe deluje, predlogi, kako ga spremeniti – tako globalno kakor
tudi za posamezne pilotske poskuse (preobrazbe ustanov in tudi posamičnih
eksperimentov novih načinov organiziranja oskrbe) in smernice o tem kaj je
treba še zvedeti, spoznati, raziskati. Če nam bo le šlo po sreči in v zaželeno
smer, bomo na koncu imeli idejo, načrt kako stvari zagnati, vendar na način, ki
bo na podlagi novih spoznanj, evaluacije rezultatov, omogočal, da novo znanje
vključimo v delovanje sistema, torej sistem, ki se bo na podlagi izkušenj učil,
dopolnjeval in razvijal.
Imamo namen
to početi tako, kot smo zastavili že v Meduzi – torej javno in v dialogu z
vsemi, ki se jih to tiče.[2]
Namen tega bloga je, da začne serijo objav, ki bodo posredovala delne
rezultate, da bodo naše ugotovitve in razmišljanja takoj dostopni, na volj in v
upanju, da bodo sprožili odziv, diskusijo, dialog, ki nam bo razmišljanja v
timu, ki se s tem intenzivno ukvarja, pomagal dopolniti, pa tudi
izkristalizirati na tista, najbolj bistvena vprašanja. Poleg spletne razprave, bomo organizirali
tudi skupščine (Meduze) o našem delu, delavnice, sestanki tima (ob sredah ob
14.30[3]
na Fakulteti za socialno delo) pa so odprti za vse, ki jih naše delo zanima in
ki mu hočejo prispevati.
Začeli smo
morda prepočasi, a nadaljevati moramo hitro in učinkovito, a skupaj z vami. To
bo težko, gotovo bomo storili tudi veliko napak, ampak prepričani smo, da bo
končni rezultat dober. Pridružite se nam in nas podprite, da bodo zadeve
boljše!
[1] Akronim
za projekt je PRIDI, kar je po nekem
naključju tudi akronim PRIjateljev DI.
[2] V to nas
ob naši osnovni usmeritvi usmerjajo tudi Evropske smernice (str. 22).
Dezinstitucionalizacija namreč ne more biti miselni produkt peščice ampak
skupna last vseh, ki se jih to tiče.
[3] Zaradi
dopustov in vročine bo sestanek naslednjo sredo 13. avgusta ob 11h.
Ni komentarjev:
Objavite komentar