Reinstitucionalizacija Hrastovca

Hrastovec se je od leta 2007 do danes bistveno spremenil. Namesto, da bi bil še naprej gonilo razvoja dolgotrajne oskrbe v skupnosti, se je zaprl vase in ponovno združeval manjše enote v večje. Enoto na zaprto enoto na gradu Trate je nadomestila nova enota v Hodošu za 70 stanovalcev, ki skupaj z večjima enotama v Ščavnici in Trnovski vasi šteje skoraj toliko, kot je bilo stanovalcev v Tratah. Nazadovanje in reinstitucionalizacijo Hrastovca lahko vidimo v številkah kakor tudi v spremembah načina dela.

Število stanovalcev v dislociranih enotah SVZ Hrastovec: primerjava 2007 in 2013

	št	stanovalci	povprečje	razpon	Št[1]	stan	povprečje	razpon
Zunanje enote	16	206	12,875	5-38[2]	11	185	16,82	7-42
Neodvisno življenje		15				17
nadomestne družine		10				7
Skupaj		231				209

Viri: Letni poročili za leti 2007 in 2013

Številke so zelo zgovorne. V zadnjih letih se je zmanjšalo tako število zunanjih, dislociranih enot kot število uporabnikov, ki v njih živijo. Zdaj je pet enot manj, zunaj institucije pa živi 21 uporabnikov manj.[3]

Samo ena enota je, ki je manjša od 10 stanovalcev, 2007 je bilo takih enot pet (evropske smernice govorijo o tem, da naj enote ne bi bile večje od 4-6 stanovalcev). Povprečje stanovalcev v zunanjih enotah se je dvignilo za skoraj štiri, kar je precejšen porast glede na obdobje in število stanovalcev.

V tem obdobju se je torej zgodilo – da je manj skupnostnih enot, v njih živi manj uporabnikov, enote so bistveno večje. To ni dezinstitucionalizacija temveč reinstitucionalizacija.

Premik od socialnega modela nazaj k institucionalnemu

Novosti, ki smo jih uvedli do leta 2007, pa jih zdaj ni več	Nadomestili so jih:
Osebni (individualni) načrti, ki izdelajo s pomočjo načrtovalcev stanovalci	Individualni načrti obravnave, ki jih brez stanovalcev naredijo strokovnjaki
Analiza tveganja (obstaja na papirju) in sprejemanje tveganja	Nična toleranca tveganja
Multidisciplinarni timi na oddelkih	Klasični multidisciplinarni timi za discipliniranje stanovalcev (preselitve na varovani oddelek in iz njega)
Ključni delavci za vsakega stanovalca	Ni jih več
Uporabniki kot ključni delavci	Ni jih več
Občansko zagovorništvo	Ni jih več ((na papirju morda še kdo)
Odpiranje oddelkov	Poudarek na varovanih oddelkih, zapiranju in nadzoru
Neuporaba prisilnih sredstev	Ponovno uvedli (na varovanem oddelku[4])
Delo z uporabniki z izzivalnim vedenjem in reševanje kriznih situacij	Posebej za to projektna skupina več ne obstaja nadomestilo zapiranje in nadzor.
Delo s slepimi, gluhimi, gibalno oviranimi	Ni več posebnega projektnega dela
Uvajanje »socialnega modela«	Poudarek na zdravstvenih storitvah in negi!!
Projektno delo	Ga več ni. Zatiranje samoiniciativnosti in ustvarjalnosti.
Krepitev moči stanovalcev	Stanovalec kot predmet obdelave in ne kot aktiven soustvarjalec oskrbe.
Plačano delo stanovalce	Skoraj ni več
Preselitveni timi	Ni več selitev v skupnost
Mobilna služba (deloma še obstaja)	Preselitve nazaj v zavod
Priprava na življenje zunaj zavoda	Zamera in nasprotovanje zapuščanju zavoda
Sredstva za samostojno življenje zunaj zavoda	Ni več. Investicije v zavod in nove ustanove
Kontinuirano izobraževanje – organizacija posvetov, obiski inovativnih praks v tujini,	Prepoved obiskovanja izobraževanj in strokovnih posvetov[5] Izolacija zavoda
Izvajanje inovativnih projektov in dogodkov s prostovoljci in študenti	Institucionalne ceremonije, prostovoljno delo kot dobrodelnost

Večino novosti, ki smo jih uvedli v času razcveta zavoda in dezinstitucionalizacije pač ni več. Nekatere so nadomestili s klasičnimi, pretežno kaznovalnimi in nadzorovalnimi metodami, druge pa so preprosto odmrle. Glavna os delovanja so postali varovani oddelki, bojazen pred tveganji (in paradoksno več incidentov), preslaba usposobljenost kadra, zdravstvena nega in birokratski pristop.

Rezultat tega premika nazaj je nezadovoljstvo stanovalcev in delavcev, občutek brezupa in neperspektivnosti, ki je značilen za totalne ustanove. V zadnjih letih je bilo tudi več incidentov (samomorov, poškodb, nasilja), ki so rezultat takega premika nazaj.

---

[1] Brez Hodoša

[2] 5 skupin z manj od 10 stanovalci

[3] Uradno, v letnem poročilu, štejejo med dislocirane enote tudi Hodoš, ki je res zelo dislociran – na madžarski meji, ni pa enota, ki bi kakorkoli bila integrirana v skupnost, je velika, šteje 70 uporabnikov – torej zavod, zato ga nismo šteli med skupnostne enote. Podobno bi veljalo tudi za Ščavnico, v kateri živi 40 uporabnikov, a smo jo zaradi primerljivosti s podatki 2007 vseeno šteli med zunanje enote.

[4] ker naj bi tako narekoval Zakon o duševnem zdravju. V resnici zapovedujejo obstoj takih sredstev normativi za varovane oddelke, kar pa ne pomeni, da bi jih morali uporabljati.

[5] razen izjem