Skupno število ogledov strani

petek, 14. november 2014

Sprevračanje številk kot tehnika reinstitucionalizacije



MDDSZ je v svojem odgovoru na očitke, da ustavlja dezinstitucionalizacijo, odgovorilo tudi s številkami: »Po njihovih podatkih je v okviru zagotavljanja institucionalnega varstva na področju duševnega zdravja zagotovljenih (in zasedenih) 2356 mest, v programe socialnega varstva, ki jih izvajajo nevladne organizacije, pa je bilo leta 2013 samo v stanovanjske skupine in dnevne centre vključenih 4581 uporabnikov.« Delo, 12. 11. 2014 (http://www.delo.si/arhiv/zapleti-pri-iskanju-direktorja-zavoda-hrastovec.html)

Nepoučeni lahko ploskajo in si lahko mislijo, da smo torej dezinstitucionalizacijo v dveh tretjinah že izvedli, poučeni pa se držijo za glavo ali pa se iz obupa smejejo. Vedo namreč, da je to daleč od resnice. V nevladnem sektorju je namreč okoli 250 mest v 54 stanovanjskih skupinah in 32 dnevnih centrov, ki jih dnevno obišče povprečno 278,2 uporabnikov, mesečno pa okoli 640 (podatki za 2012).

Od kod tak razkorak med dejanskimi števili in števili, ki jih navaja ministrstvo? Odgovor najdemo v naslednji tabeli, ki so jo nevladne organizacije predstavile pred kakšnim letom v Državnem svetu.[1]

Število 2012
Vseh
uporabnikov
Uporabnikov
pod 18 let
Uporabnikov
na mesec
(povprečno)
Uporab.
Povpre/dan
2012 okt
Štev. ur vključenost i
povprečno/  Mesec
STANOVANJSKE SKUPINE
330
0
240
226,8
1312,5
DNEVNI CENTRI
2671
0
640,8
278,2
765,5
SVETOVALNE PISARNE
1696
16
748,9
149,9
63,2
PROGRAMI TELEFONSKEGA SVETOVANJA
9399
938
2583
110,8
1,2
OSTALI PROGRAMI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
371
0
149,7
10,8
42,3
SKUPAJ
5.068
16 +938
1.779
776,4
/

Število, ki ga MDDSZ navaja – 4581 uporabnikov za leto 2013, je sicer podobno številu, ki ga nevladne organizacije navajajo za leto 2012, uporabnikov, vseh služb, ki jih nevladne organizacije izvajajo.[2]  Torej ne gre le za stanovanjske skupine in dnevne centre. Tudi ne gre za kapacitete ampak za število opravljenih storitev na letni ravni. Tudi ne gre za celotno število ljudi, ki jih nevladne službe dosežejo, saj je veliko uporabnikov takih, ki uporablja vse storitve, ki jih naštejejo. 

Na podlagi zgornje tabele bi sicer lahko ugotavljali, da so kapacitete nevladnega sektorja take, kot smo jih zgoraj navedli. Lahko bi rekli, da so skupne kapacitete stanovanjskih skupin in dnevnih centrov nekje med 600 in 1000 uporabnikov. A je seštevati jabolka in hruške zelo nehvaležen posel.

Posameznih služb ne moremo obravnavati kot enakovredne (glej zadnji stolpec – povprečna vključenost) – to pa za zavodsko oskrbo velja še toliko bolj. Tu gre za več kot mešanje jabolk in hrušk. Primerjava, ki jo naredi ministrstvo, je bolj podobna primerjavi, ki bi jo lahko naredili med številom krav in piščancev in si mislili, da se nekdo, ki ima 50 krav in 100 piščancev, ukvarja predvsem s perutninarstvom.

Če bi ministrstvo, kaj takega objavilo 1. aprila, na dan norcev in prostovoljnega dela, bi rekli, da se norčuje. Tako pa gre za veliko dezinformacijo. Ali je to namenski »spin« (slov. potvarjanje) ali napaka neukega uradnika, ki ne pozna osnov statistike, pravzaprav ni pomembno. Ne glede na to, ali gre za sprevrženi PR ali za neznanje, je to slab znak, ne samo za dezinstitucionalizacijo, tudi za socialno varstvo in državo nasploh.

Lažno prikazovanje dejstev je problematično, saj uvaja neresničnost kot merilo stvarnosti in paranojo kot osnovni obrazec delovanja(glejblog Vlada strahu). Problematično pa je tudi v tem, da si lahko mislimo, da bo vlada porabila sredstva, ki so na voljo v evropskih skladih za vzdrževanje obstoječega in ne razvoj novega. Take intence so se namreč pokazale v razpravah o operacionalnemu programu porabe sredstev. Nevarnost je, da porabimo nova sredstva – ne za razvoj, temveč za financiranje programov, ki smo jih razvili v zadnjih 22 letih in ki ne zadoščajo in ki niso prispevali k temu, da bi bilo ljudi v ustanovah manj.




[1] Tanja Velkov, Ozara.
[2] Torej gre za zmanjševanje tovrstnih služb.

Ni komentarjev:

Objavite komentar