MDDSZ je v svojem odgovoru na očitke, da ustavlja
dezinstitucionalizacijo, odgovorilo tudi s številkami: »Po njihovih podatkih je v okviru zagotavljanja institucionalnega
varstva na področju duševnega zdravja zagotovljenih (in zasedenih) 2356 mest, v
programe socialnega varstva, ki jih izvajajo nevladne organizacije, pa je bilo
leta 2013 samo v stanovanjske skupine in dnevne centre vključenih 4581
uporabnikov.« Delo, 12. 11. 2014 (http://www.delo.si/arhiv/zapleti-pri-iskanju-direktorja-zavoda-hrastovec.html)
Nepoučeni lahko ploskajo in si lahko mislijo, da smo torej
dezinstitucionalizacijo v dveh tretjinah že izvedli, poučeni pa se držijo za
glavo ali pa se iz obupa smejejo. Vedo namreč, da je to daleč od resnice. V
nevladnem sektorju je namreč okoli 250 mest v 54 stanovanjskih skupinah in 32
dnevnih centrov, ki jih dnevno obišče povprečno 278,2 uporabnikov, mesečno pa
okoli 640 (podatki za 2012).
Od kod tak razkorak med dejanskimi števili in števili, ki
jih navaja ministrstvo? Odgovor najdemo v naslednji tabeli, ki so jo nevladne
organizacije predstavile pred kakšnim letom v Državnem svetu.[1]
Število
2012
|
||||
Vseh
uporabnikov
|
Uporabnikov
pod 18
let
|
Uporabnikov
na
mesec
(povprečno)
|
Uporab.
Povpre/dan
2012
okt
|
Štev.
ur vključenost i
povprečno/ Mesec
|
STANOVANJSKE SKUPINE
|
||||
330
|
0
|
240
|
226,8
|
1312,5
|
DNEVNI CENTRI
|
||||
2671
|
0
|
640,8
|
278,2
|
765,5
|
SVETOVALNE PISARNE
|
||||
1696
|
16
|
748,9
|
149,9
|
63,2
|
PROGRAMI TELEFONSKEGA SVETOVANJA
|
||||
9399
|
938
|
2583
|
110,8
|
1,2
|
OSTALI PROGRAMI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
|
||||
371
|
0
|
149,7
|
10,8
|
42,3
|
SKUPAJ
|
||||
5.068
|
16 +938
|
1.779
|
776,4
|
/
|
Število, ki ga MDDSZ navaja – 4581 uporabnikov za leto 2013,
je sicer podobno številu, ki ga nevladne organizacije navajajo za leto 2012,
uporabnikov, vseh služb, ki jih nevladne organizacije izvajajo.[2]
Torej ne gre le za stanovanjske skupine
in dnevne centre. Tudi ne gre za kapacitete ampak za število opravljenih
storitev na letni ravni. Tudi ne gre za celotno število ljudi, ki jih nevladne
službe dosežejo, saj je veliko uporabnikov takih, ki uporablja vse storitve, ki
jih naštejejo.
Na podlagi zgornje tabele bi sicer lahko ugotavljali, da so
kapacitete nevladnega sektorja take, kot smo jih zgoraj navedli. Lahko bi
rekli, da so skupne kapacitete stanovanjskih skupin in dnevnih centrov nekje med
600 in 1000 uporabnikov. A je seštevati jabolka in hruške zelo nehvaležen
posel.
Posameznih služb ne moremo obravnavati kot enakovredne (glej
zadnji stolpec – povprečna vključenost) – to pa za zavodsko oskrbo velja še
toliko bolj. Tu gre za več kot mešanje jabolk in hrušk. Primerjava, ki jo
naredi ministrstvo, je bolj podobna primerjavi, ki bi jo lahko naredili med
številom krav in piščancev in si mislili, da se nekdo, ki ima 50 krav in 100
piščancev, ukvarja predvsem s perutninarstvom.
Če bi ministrstvo, kaj takega objavilo 1. aprila, na dan
norcev in prostovoljnega dela, bi rekli, da se norčuje. Tako pa gre za veliko
dezinformacijo. Ali je to namenski »spin« (slov. potvarjanje) ali napaka neukega
uradnika, ki ne pozna osnov statistike, pravzaprav ni pomembno. Ne glede na to,
ali gre za sprevrženi PR ali za neznanje, je to slab znak, ne samo za
dezinstitucionalizacijo, tudi za socialno varstvo in državo nasploh.
Lažno prikazovanje dejstev je problematično, saj uvaja
neresničnost kot merilo stvarnosti in paranojo kot osnovni obrazec delovanja(glejblog Vlada strahu). Problematično pa je tudi v tem, da si lahko mislimo, da bo
vlada porabila sredstva, ki so na voljo v evropskih skladih za vzdrževanje
obstoječega in ne razvoj novega. Take intence so se namreč pokazale v razpravah
o operacionalnemu programu porabe sredstev. Nevarnost je, da porabimo nova
sredstva – ne za razvoj, temveč za financiranje programov, ki smo jih razvili v
zadnjih 22 letih in ki ne zadoščajo in ki niso prispevali k temu, da bi bilo
ljudi v ustanovah manj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar